Kmetijstvo

Član britanskega NISP-a, Terra Nitrogen (UK), vodilni mednarodni proizvajalec dušikovih izdelkov in metanola, je iskal partnerja, ki bi ponovno uporabil ogljikov dioksid in paro, ki se ustvarja v procesu proizvodnje amonijaka. John Baarda, mali pridelovalec zelenjave, pa je želel razširiti svoje poslovanje, s prodajo velikih količin zelenjave, vključno s paradižnikom, vodilnim prodajalcem na drobno in grosistom.

NISP je povezal obe podjetji in omogočil posel, ki zagotavlja ponor 12.500 ton CO2 iz tovarne Terra Nitrogen v 38 hektarjev velikem rastlinjaku, v katerem John Baarda skozi vse leto goji 300.000 rastlin paradižnika. Rastlinjak, največji tovrsten kompleks v Veliki Britaniji, je prvi, ki uporablja odpadne proizvode v industriji kot primarni vir energije. CO2 proizveden v tovarni, je ključna sestavina za rast paradižnikov, njihovo proizvodnjo pa, ob hkratnem zmanjšanju industrijskih emisij CO2, povečuje tudi za polovico. Para, ki jo proizvaja tovarna Terra Nitrogen, in so jo običajno odvajali v ozračje, se po vzpostavitvi simbioze pretvarja v toplo vodo, ta pa se uporablja za ogrevanje rastlinjaka velikega približno 23 nogometnih igrišč.

John Baarda lahko koristi tudi cenejšo električno energijo, s čemer dodatno znižuje stroške proizvodnje in zagotavlja pridelavo poljščin tudi čez zimo. Ta projekt predstavlja resnično spodbudo za britansko kmetijstvo, saj bi morali v hladnejših mesecih paradižnik običajno uvoziti iz Španije.

REZULTATI:

  • Ponor CO2: 12.500 ton
  • Ustvarjena delovna mesta: 80
  • Zasebne naložbe: 20.000.000 eur
  • Veliko skrajšanje prehrambne verige za paradižnik v zimskih mesecih, kar prispeva k zmanjšanju proizvodnje CO2

Vir: International Synergies Ltd (2009): National Industrial Symbiosis Programme – The Pathway To A Low Carbon Sustainable Economy, Velika Britanija

Predelovalci odpadkov

Ljubo doma, kdor ga ima

Spodbujevalna vloga je zaslužna za partnerski projekt dveh članov britanskega programa, s pomočjo katerega se dotlej deponirane proizvode iz pene predela in ponovno uporabi pri gradnji nizkocenovnih, trajnostnih stanovanj. Sodelujoči podjetji pri tem ustvarita za več kot 35.000 eur prihrankov.

Sekisui Alveo je vodilni evropski proizvajalec visoko kakovostnih omreženih poliolefinskih pen. Proizvodni obrat družbe v južnem Walesu proizvaja vrsto izdelkov za avtomobilsko industrijo. Vsak izvenserijski ali odpadni material se v proizvodnem procesu ponovno uporabi, da se zmanjša količina odpadkov. Vendar pa materialov, ki so šli skozi postopek zamreženja, ni mogoče ponovno uporabiti zaradi njihove sestave in ognjevzdržnih lastnosti, zato se jih zgosti in deponira na stroške družbe.

Kot članica NISP-a je družba več kot leto dni sodelovala v raziskovanju priložnosti za njihovo ponovno uporabo, vendar je rešitev našla šele, ko je član NISP-a postala tudi družba Globally Greener Solutions (GGS), ki je NISP-u predstavila svojo nizkoenergijsko, stroškovno učinkovito, prenosno in statično enoto za predelavo materialov. Enota zmanjša velikost vhodnega odpadnega materiala, nato pa ga premeša in zgnete v inertno snov imenovano GLOWASOL, ki se lahko ponovno uporabi v širokem naboru proizvodnih procesov, tudi v proizvodnji panelov za gradnjo nizkocenovnih, trajnostnih stanovanj.

Ekipa NISP-a je nemudoma prepoznala potencialno sinergijo med obema družbama in uredila izmenjavo vzorcev, kar je vodilo v začetek poizkusov. GGS in Sekisui Alveo sta sčasoma razvila nov in izboljšan sistem ravnanja z odpadki, da je odpadni material postal primeren za prevoz do GGS-ovega proizvodnega obrata.

GGS po izvedbi sinergije predela do 400 ton dotlej neuporabnih plastičnih odpadkov na leto, med tem ko Sekisui Alveo občutno prihrani pri stroških deponiranja in konstantno izboljšuje svojo okoljsko učinkovitost.

Rezultati:

  • Zmanjšanje CO2: 6.389 ton
  • Preusmeritev z odlagališč: 500 ton
  • Zmanjšanje porabe primarnih surovin: 500 ton
  • Prihranki: 35.000 eur

Vir: International Synergies Ltd (2009): National Industrial Symbiosis Programme – The Pathway To A Low Carbon Sustainable Economy, Velika Britanija.

V akciji

V zasledovanju nizkoogljičnega in trajnostnega gospodarstva ponuja model programa industrijske simbioze uspešno podlago brez primere. V državah kjer se izvaja, predvsem pa v Veliki Britaniji, uživa polno podporo industrije in interesnih ter ostalih združenj. Visoko raven podpore programu odseva tudi število poslovnih obratov, ki izvajajo sinergije identificirane in omogočene z njegovo pomočjo.

Program industrijske simbioze s holističnim pristopom zmanjšuje industrijske izpuste ogljikovega dioksida, odlaganje materialov, tokove nevarnih odpadkov in industrijsko porabo vode. Prav tako dramatično zmanjšuje povpraševanje po primarnih surovinah in ustvarja prihranke, dodatne prihodke iz prodaje, delovna mesta in nove podjeme.

Koristi

Industrijska simbioza ustvarja sinergije v ekonomskem, okoljskem in družbenem smislu.

Kot kažejo izkušnje iz tujine, prinaša sodelovanje v mreži industrijske simbioze udeleženim ekonomske učinke v nekem časovnem obdobju na več ravneh:

»Biti del nacionalnega programa industrijske simbioze pomeni, da je vaše podjetje na poti k zmanjševanju stroškov in ustvarjanju vrednosti izven neizkoriščenih ali podcenjenih virov« (Industrial Synergies Ltd.).

OKOLJSKE KORISTI
Zmanjšanje količine odpadkov, manjša odvisnost od neobnovljivih virov, zmanjšanje emisij in povečanje skupnih naporov pri upravljanju z odpadki.

POSLOVNE KORISTI
Zaradi vzpostavitve ali izboljšanja odnosov z zunanjimi partnerji (podjetja, spodbujevalci razvoja, regulatorji) ter razvoja novih proizvodov, tehnologij in trgov.

EKONOMSKE KORISTI
Znižanje stroškov surovin in ostalih virov, proizvodnje, nižji stoški upravljanja odpadkov, dodatni prihodki pretvorbe odpadkov v stranske proizvode.

DRUŽBENE KORISTI
Z ustvarjanjem novih delovnih mest, izboljšanjem njihove kakovosti in ohranjanjem obstoječih, ter z ustvarjanjem čistejšega in varnejšega okolja.

Industrijska simbioza

Industrijska simbioza, na regionalni ali nacionalni ravni, pomeni iskanje sinergij in povezovanje podjetij, predvsem na področju surovin in odpadkov, pa tudi na področju logističnih in skladiščnih kapacitet, človeških virov, IKT itd. Učinkovitejša raba virov se v praksi najpogosteje izrazi kot zmanjšanje količin odpadkov, porabe energije in izpustov, kot finančni prihranki zaradi zmanjševanja različnih vrst stroškov (energetskih, materialnih, za ravnanje z odpadki, usklajenost z okoljsko zakonodajo ipd.), kot ustvarjanje sinergije med proizvodnjo in distribucijo, zmanjševanje odvisnosti od trga z neobnovljivimi viri in nenazadnje kot konkurenčna prednost podjetij.

Industrijska simbioza ni nov koncept, v poslovni praksi namreč obstajajo številni primeri določanja nove vrednosti odpadkom s pretvorbo v stranske produkte v proizvodnji. Pojem industrijske simbioze se nanaša na različne oblike sodelovanja gospodarskih in drugih subjektov, ki se razlikujejo glede na cilje, dejavnosti in sistemske meje simbiotičnih omrežij.

V Sloveniji prihaja skoraj 85% vseh odpadkov iz gospodarskih dejavnosti (Eurostat, 2014), eden izmed ciljev industrijske simbioze pa je, da s ponovno uporabo, čim manj teh odpadkov pristane na odlagališčih. Hkrati si tovrstna simbiotska omrežja prizadevajo za optimalno koriščenje vseh kapacitet industrije (učinkovita raba virov), s čemer dosegajo pozitivne okoljske, ekonomske, poslovne in družbene učinke.

V teoriji in po izkušnjah iz tujine, je informacijska podpora, ki jo nudi koordinacijsko telo, pri vzpostavljanju omrežja industrijske simbioze, primarnega pomena. Temelji na zbiranju informacij o potrebah (manjku) in viških akterjev v regiji, z namenom identifikacije komplementarnosti. Ta se večinoma nanaša na inpute in outpute podjetij (organizacij), ki v regiji delujejo ali bi tam lahko delovala, pri čemer se odkrije možnosti materialnih izmenjav, zbiranja energije in vode, razvoja učinkovitejših sistemov upravljanja z odpadki ter možnosti ustanovitve novih podjetij.

Najbolj znan primer nacionalnega programa industrijske simbioze je National Industrial Symbiosis Programme (NISP) iz Velike Britanije, ki velja za primer dobre prakse in mu je v 8 letih delovanja na nacionalnem nivoju uspelo povezati že več kot 15.000 podjetij.